Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.
Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.
Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko zanima, kako lahko uporabi pečenega lososa, ki ji je ostal od včerajšnjega kosila. Sestra Nikolina pravi, da ga lahko uporabi v marinadi za solato, lahko pa naredi tudi toplo omako (npr. česnovo). K tej omaki lahko doda smetano, paradižnikovo omako ali kečap, nožev vrh gorčice in pirine moke.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko zanima, kako lahko uporabi pečenega lososa, ki ji je ostal od včerajšnjega kosila. Sestra Nikolina pravi, da ga lahko uporabi v marinadi za solato, lahko pa naredi tudi toplo omako (npr. česnovo). K tej omaki lahko doda smetano, paradižnikovo omako ali kečap, nožev vrh gorčice in pirine moke.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Na sestro Nikolino se je obrnila poslušalka, ki je dobila večjo količino rdeče redkvice in jo zanima, na kakšen način bi jo lahko uporabila. Sestra ji je svetovala, naj jo tanko nariba na lističe in doda k zeleni solati ali pa ji doda samo malo marinade ali pa jogurtov preliv in bo dobila hladno solato.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Na sestro Nikolino se je obrnila poslušalka, ki je dobila večjo količino rdeče redkvice in jo zanima, na kakšen način bi jo lahko uporabila. Sestra ji je svetovala, naj jo tanko nariba na lističe in doda k zeleni solati ali pa ji doda samo malo marinade ali pa jogurtov preliv in bo dobila hladno solato.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je kupila preveč masla. Nameravala je peči pecivo za praznovanje, ampak zdaj to maslo je ostalo. Ga lahko da v skrinjo, jo zanima. Sestra Nikolina pravi, da seveda lahko. Priporoča ji tudi, da ga razdeli na količine, kot so v receptih za pecivo oziroma piškote. Ko bo maslo potrebovala, ga večer prej da v hladilnik ali v shrambo. Tako dejansko lahko maslo kupimo na zalogo in ga imamo vedno na dosegu.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je kupila preveč masla. Nameravala je peči pecivo za praznovanje, ampak zdaj to maslo je ostalo. Ga lahko da v skrinjo, jo zanima. Sestra Nikolina pravi, da seveda lahko. Priporoča ji tudi, da ga razdeli na količine, kot so v receptih za pecivo oziroma piškote. Ko bo maslo potrebovala, ga večer prej da v hladilnik ali v shrambo. Tako dejansko lahko maslo kupimo na zalogo in ga imamo vedno na dosegu.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha hrenovke, ali jih lahko zamrzne in kako dolgo jih kuha v tem primeru in do kdaj je potrebno uporabiti tiste hrenovke, ki jih v trgovini prodajajo po zelo znižani ceni, tudi za polovico ceneje. Sestra Nikolina pravi, da priprava hrenovk ni nič težkega, a po drugi strani moramo biti skrbni oz. pazljivi. Hranimo jih na hladnem, kuhajo naj mirno približno 8 minut, saj rade počijo. Čas kuhanja pa je odvisen od vrste in debeline hrenovk. Zamrznjenih hrenovk ni treba odtajevati, ampak jih zmrznjene damo v vodo, počakamo do vrenja in nato jih kuhamo 8 do 10 minut. Sestra Nikolina še svetuje, da jih pripravljamo sproti, pogrevanje odsvetuje. Pritrdila je poslušalcu Jožetu, ki je vprašal, če je dobro hrenovko prepikati, da ne bi počila med kuhanjem. To svetuje tudi, če bomo hrenovke spekli. Za ta primer hrenovke lahko tudi zarežemo z nožem. Popečemo jih pokrito, najprej na eni strani, nato še na drugi. Lahko pa jih narežemo na krajše dele, vsak del na koncu malo zarežemo in spečemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha hrenovke, ali jih lahko zamrzne in kako dolgo jih kuha v tem primeru in do kdaj je potrebno uporabiti tiste hrenovke, ki jih v trgovini prodajajo po zelo znižani ceni, tudi za polovico ceneje. Sestra Nikolina pravi, da priprava hrenovk ni nič težkega, a po drugi strani moramo biti skrbni oz. pazljivi. Hranimo jih na hladnem, kuhajo naj mirno približno 8 minut, saj rade počijo. Čas kuhanja pa je odvisen od vrste in debeline hrenovk. Zamrznjenih hrenovk ni treba odtajevati, ampak jih zmrznjene damo v vodo, počakamo do vrenja in nato jih kuhamo 8 do 10 minut. Sestra Nikolina še svetuje, da jih pripravljamo sproti, pogrevanje odsvetuje. Pritrdila je poslušalcu Jožetu, ki je vprašal, če je dobro hrenovko prepikati, da ne bi počila med kuhanjem. To svetuje tudi, če bomo hrenovke spekli. Za ta primer hrenovke lahko tudi zarežemo z nožem. Popečemo jih pokrito, najprej na eni strani, nato še na drugi. Lahko pa jih narežemo na krajše dele, vsak del na koncu malo zarežemo in spečemo.
Doživetja narave
Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Za življenje
V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom.
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Duhovna misel
Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.
Življenje išče pot
Bodoči zdravnici, Anamarija Mihovec in Adriana Mediževec, sta v Zambiji tri mesece delovali v misijonski bolnišnici v Nangomi. Kaj so delali in kako prav so jim prišla zbrana korekcijska in sončna očala, ki so jih zbirali v Sloveniji skoraj eno leto?
Svetovalnica
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček. Zaradi pravosodnih počitnic je bila tokratna oddaja posneta vnaprej.