Častitljivi del dne 22.6.

Molitev je vodil Matjaž Muršič Klenar.

Radio Ognjišče

duhovnost

22. 6. 2025
Častitljivi del dne 22.6.

Molitev je vodil Matjaž Muršič Klenar.

Radio Ognjišče

VEČ ...|22. 6. 2025
Častitljivi del dne 22.6.

Molitev je vodil Matjaž Muršič Klenar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|24. 6. 2025
Žalostni del dne 24. 6.

Molitev je vodil vizitator misijonske province lazaristov, Robert Petkovšek.

Žalostni del dne 24. 6.

Molitev je vodil vizitator misijonske province lazaristov, Robert Petkovšek.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 24. 6.

Molitev je vodil vizitator misijonske province lazaristov, Robert Petkovšek.

VEČ ...|24. 6. 2025
Žalostni del dne 24. 6.

Molitev je vodil vizitator misijonske province lazaristov, Robert Petkovšek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|23. 6. 2025
Veseli del dne 23. 6.

Molitev je vodil vikar Slovenske frančiškanske province sv. Križa, br. Miran Špelič.

Veseli del dne 23. 6.

Molitev je vodil vikar Slovenske frančiškanske province sv. Križa, br. Miran Špelič.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del dne 23. 6.

Molitev je vodil vikar Slovenske frančiškanske province sv. Križa, br. Miran Špelič.

VEČ ...|23. 6. 2025
Veseli del dne 23. 6.

Molitev je vodil vikar Slovenske frančiškanske province sv. Križa, br. Miran Špelič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|20. 6. 2025
Žalostni del dne 20.6.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Žalostni del dne 20.6.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 20.6.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

VEČ ...|20. 6. 2025
Žalostni del dne 20.6.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 6. 2025
Svetli del dne 19. 6.

Molitev je vodil salezijanec Peter Končan.

Svetli del dne 19. 6.

Molitev je vodil salezijanec Peter Končan.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del dne 19. 6.

Molitev je vodil salezijanec Peter Končan.

VEČ ...|19. 6. 2025
Svetli del dne 19. 6.

Molitev je vodil salezijanec Peter Končan.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|18. 6. 2025
Častitljivi del dne 18. 6.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik

Častitljivi del dne 18. 6.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 18. 6.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik

VEČ ...|18. 6. 2025
Častitljivi del dne 18. 6.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|17. 6. 2025
Žalostni del dne 17. 6.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava, Anton Česen.

Žalostni del dne 17. 6.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava, Anton Česen.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 17. 6.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava, Anton Česen.

VEČ ...|17. 6. 2025
Žalostni del dne 17. 6.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava, Anton Česen.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|16. 6. 2025
Veseli del dne 16. 6.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

Veseli del dne 16. 6.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del dne 16. 6.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

VEČ ...|16. 6. 2025
Veseli del dne 16. 6.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec
Program Radia Ognjišče vsak dan začenjamo z molitvijo rožnega venca.
Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|21. 6. 2025
Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 6. 2025
Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Naš pogled

VEČ ...|17. 6. 2025
Damijana Medved: Kdaj se dobimo v novem NUK-u?

Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.

Damijana Medved: Kdaj se dobimo v novem NUK-u?

Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.

Damijana Medved

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 6. 2025
Štiri, s kulturo povezane novice

Nagrado kresnik za najboljši roman leta, je prejela Ana Schnabl za roman September. V Pomniku miru na Cerju so odprli nove razstavne prostore galerije in na ogled postavili razstavo slikarja Blaža Vehovarja. Festival Ana Desetnica, ki že od 20. junija potuje po Sloveniji, se je po Mariboru ustavil v Ljubljani. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je na ogled razstava Fantastični prasvetovi Štefana Planinca.

Štiri, s kulturo povezane novice

Nagrado kresnik za najboljši roman leta, je prejela Ana Schnabl za roman September. V Pomniku miru na Cerju so odprli nove razstavne prostore galerije in na ogled postavili razstavo slikarja Blaža Vehovarja. Festival Ana Desetnica, ki že od 20. junija potuje po Sloveniji, se je po Mariboru ustavil v Ljubljani. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je na ogled razstava Fantastični prasvetovi Štefana Planinca.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|24. 6. 2025
Spominjamo se dne 24. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 6. 2025
Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 6. 2025
Le z namakanjem se lahko borimo proti suši

Zato moramo biti realni. Edini učinkovit odgovor na sušo je namakanje. Vse ostalo se sicer laični javnosti dobro sliši, kmetje pa vedo, da ne pomaga.

Le z namakanjem se lahko borimo proti suši

Zato moramo biti realni. Edini učinkovit odgovor na sušo je namakanje. Vse ostalo se sicer laični javnosti dobro sliši, kmetje pa vedo, da ne pomaga.

Robert Božič

naravakmetijstvosušanamakanje

OSZAR »