Moja zgodba

VEČ ...|15. 6. 2025
Posnetek slovesnosti izpred Macesnove Gorice

Pred Jamo pod Macesnovo Gorico je minulo soboto potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici množičnih izvensodnih pobojev po koncu druge svetovne vojne. Že 35. leto zapored jo je pripravila Nova slovenska zaveza. Slovesnost se je začela s sv. mašo, ki jo je vodil škof Andrej Saje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili njegovi pridigi in pa kulturnemu programu po sveti maši, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza. Zbrane je nagovoril dr. Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze, prepeval pa je zbor potomcev političnih emigrantov pod vodstvom Marjanka Grohar. 

Posnetek slovesnosti izpred Macesnove Gorice

Pred Jamo pod Macesnovo Gorico je minulo soboto potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici množičnih izvensodnih pobojev po koncu druge svetovne vojne. Že 35. leto zapored jo je pripravila Nova slovenska zaveza. Slovesnost se je začela s sv. mašo, ki jo je vodil škof Andrej Saje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili njegovi pridigi in pa kulturnemu programu po sveti maši, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza. Zbrane je nagovoril dr. Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze, prepeval pa je zbor potomcev političnih emigrantov pod vodstvom Marjanka Grohar. 

spominpolitikaKočevski Rog 2025Macesnova Gorica 2025Andrej SajeMatija OgrinPeter Sušnikspravna slovesnost

Moja zgodba

Posnetek slovesnosti izpred Macesnove Gorice

Pred Jamo pod Macesnovo Gorico je minulo soboto potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici množičnih izvensodnih pobojev po koncu druge svetovne vojne. Že 35. leto zapored jo je pripravila Nova slovenska zaveza. Slovesnost se je začela s sv. mašo, ki jo je vodil škof Andrej Saje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili njegovi pridigi in pa kulturnemu programu po sveti maši, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza. Zbrane je nagovoril dr. Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze, prepeval pa je zbor potomcev političnih emigrantov pod vodstvom Marjanka Grohar. 

VEČ ...|15. 6. 2025
Posnetek slovesnosti izpred Macesnove Gorice

Pred Jamo pod Macesnovo Gorico je minulo soboto potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici množičnih izvensodnih pobojev po koncu druge svetovne vojne. Že 35. leto zapored jo je pripravila Nova slovenska zaveza. Slovesnost se je začela s sv. mašo, ki jo je vodil škof Andrej Saje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili njegovi pridigi in pa kulturnemu programu po sveti maši, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza. Zbrane je nagovoril dr. Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze, prepeval pa je zbor potomcev političnih emigrantov pod vodstvom Marjanka Grohar. 

Jože Bartolj

spominpolitikaKočevski Rog 2025Macesnova Gorica 2025Andrej SajeMatija OgrinPeter Sušnikspravna slovesnost

Naš gost

VEČ ...|15. 3. 2025
Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

spominživljenjehojapopotništvocaminoGoriški CaminoGoricaEvropska prestolnica kulturekultura

Naš gost

Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

VEČ ...|15. 3. 2025
Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

Blaž Lesnik

spominživljenjehojapopotništvocaminoGoriški CaminoGoricaEvropska prestolnica kulturekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 2. 2025
Pogovor z Igorjem Komeljem

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.

Pogovor z Igorjem Komeljem

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.

kulturaKulturni dom GoricaIgor Komel

Kulturni utrinki

Pogovor z Igorjem Komeljem

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.

VEČ ...|14. 2. 2025
Pogovor z Igorjem Komeljem

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.

Jože Bartolj

kulturaKulturni dom GoricaIgor Komel

Naš gost

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

spominživljenjeredovništvotrstaleksandrijagoricakoroška

Naš gost

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Matjaž Merljak

spominživljenjeredovništvotrstaleksandrijagoricakoroška

Moja zgodba

VEČ ...|12. 5. 2024
Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

spominpolitikaMatevž KoširJakob KoširMacesnova gorica

Moja zgodba

Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

VEČ ...|12. 5. 2024
Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

Jože Bartolj

spominpolitikaMatevž KoširJakob KoširMacesnova gorica

Moja zgodba

VEČ ...|28. 4. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMilan PahorErika JazbarPartizansko šolstvoSlovenska gimnazija Gorica

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

VEČ ...|28. 4. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMilan PahorErika JazbarPartizansko šolstvoSlovenska gimnazija Gorica

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 4. 2024
Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

komentar Razstava3450 umorjenihMacesnova goricaslovenski Katindruga svetovna vojnaarheološki izkopizgodovinska analizaspravaskrita zgodovina

Komentar Časnik.si

Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

VEČ ...|3. 4. 2024
Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Luka Rozman

komentar Razstava3450 umorjenihMacesnova goricaslovenski Katindruga svetovna vojnaarheološki izkopizgodovinska analizaspravaskrita zgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 3. 2023
Sonja Valič (ŽePZ Rože Nova Gorica) o koncertu Svetogorskih sobotnic (25.3.)

Sonja Valič (ŽePZ Rože Nova Gorica) o koncertu Svetogorskih sobotnic (25.3.)

kulturaglasbaSvetogorske sobotniceSonja ValičZbor Rože Nova Gorica

Kulturni utrinki

Sonja Valič (ŽePZ Rože Nova Gorica) o koncertu Svetogorskih sobotnic (25.3.)
VEČ ...|22. 3. 2023
Sonja Valič (ŽePZ Rože Nova Gorica) o koncertu Svetogorskih sobotnic (25.3.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSvetogorske sobotniceSonja ValičZbor Rože Nova Gorica

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|24. 6. 2025
Skrivnost sreče

Stara zgodba pripoveduje o plemenu, ki je bilo nenehno v vojni z drugimi plemeni. Plenili so, ropali in morili. Niso poznali ne ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Skrivnost sreče

Stara zgodba pripoveduje o plemenu, ki je bilo nenehno v vojni z drugimi plemeni. Plenili so, ropali in morili. Niso poznali ne ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 6. 2025
Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 6. 2025
Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Komentar tedna

VEČ ...|20. 6. 2025
Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentardružba

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Duhovna misel

VEČ ...|24. 6. 2025
Skrivnost sreče

Stara zgodba pripoveduje o plemenu, ki je bilo nenehno v vojni z drugimi plemeni. Plenili so, ropali in morili. Niso poznali ne ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Skrivnost sreče

Stara zgodba pripoveduje o plemenu, ki je bilo nenehno v vojni z drugimi plemeni. Plenili so, ropali in morili. Niso poznali ne ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|24. 6. 2025
Žalostni del dne 24. 6.

Molitev je vodil vizitator misijonske province lazaristov, Robert Petkovšek.

Žalostni del dne 24. 6.

Molitev je vodil vizitator misijonske province lazaristov, Robert Petkovšek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|24. 6. 2025
Rojstvo Janeza Krstnika

Rojstvo Janeza Krstnika

Jure Sešek

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|24. 6. 2025
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

OSZAR »